Naj se najprej izpovem: London obožujem.
Tako zelo, da sem bila tam 5× (če odštejemo vsa prestopanja, ko sem London doživela kot Gate 42 & Pretzel Experience).
Ironija vseh ironij: London je bil moja prva destinacija z letalom, čeprav sem bila tam že enkrat prej.
Ravno zato imam polno pravico reči: London je top. Ikona. Car.
Ampak kot prva samostojna destinacija?
Ne. Ne danes. Ne zate v primeru, da je to šele tvoj prvi potovalni podvig in še ugotavljaš, kako doplačati kovček le enemu družinskemu članu.
Evo razlogi 👇
10 razlogov, zakaj London NI destinacija za prvo samostojno potovanje
- Rezervacije, rezervacije in še malo rezervacij
Hočeš muzej? Rezervacija. Razgledna točka? Rezervacija. Musical? Rezervacija. Včasih se zdi, da bi morala rezervirati še čas za spontano dihanje. Ob tem moraš ugotoviti, koliko časa ti bo vzel posamezen ogled in koliko časa vožnja, če si želiš ogledati več kot eno značilnost na dan. - Denarnica joka že prvi dan
Če nisi iznajdliv-a je London mesto, kjer kava lahko stane kot kosilo drugje, kosilo kot mini dopust, najemnina za sobico v hostlu je skoraj kot nakup malega stanovanja.
Za bonus imajo svojo valuto in je potrebno malo preračunavanja.
Gotovina v Londonu praktično ne obstaja več.
Fun fact: Celo poulični umetniki imajo POS terminal.
- Mesto je OGROMNO
Na zemljevidu izgleda “blizu”, v realnosti pa potrebuješ 45 minut in tri linije podzemne. Če na letališču piše, da je do gat-a 10 min, to drži tudi za mlade in fit ljudi. - Javni prevoz
Cone, linije, “mind the gap”, “this train terminates here”. London Underground je lahko mini osebnostni test.
Pozitivno presenečenje #1:
Na londonski podzemni (Tube) lahko praktično vsi plačate z navadno bančno kartico (debetno, kreditno ali celo preko telefona/ura s contactless tap) – tako ni potrebno loviti gotovine ali kupovati posebnih kartic ali kuponov. Sistem “tap in / tap out” samodejno izračuna najugodnejšo kombinacijo cen za cel dan glede na tvoje potovanja po conah. To pomeni, da na koncu dneva plačaš največ, kar bi plačal za neomejene vožnje za tisti obseg – nič več, nič manj.
Pozitivno presenečenje #2:
Wi‑Fi povezava je na voljo na večini podzemnih postaj (čeprav tudi ne povsod ali ne zanesljivo za vse SIM kartice), in nekatera omrežja nudijo celo 4G/5G signal v določenih delih sistema, vključno s postajami in predori. Zato lahko med prestopanjem preveriš Instagram story ali Google maps čakalne čase – če si dovolj blizu anten!
- Gneča. Povsod. Vedno.
London nima pojma, kaj pomeni osebni prostor. Ne hodiš več sam. Vedno si del mase. - Spontanost? Ne danes.
“Greva kar not.”
“Fully booked.”
Vedno. Povsod. Za vse.
- Vreme je ruleta
V eni uri: sonce, dež, veter, obup in sprejemanje realnosti. - Ljudje so prijazni, ampak ne v tvojem tempu
Pomagajo ti. Z veseljem… a medtem že hodijo stran, odgovarjajo na mail in lovijo metro. - Kulturni šok v mikro dozah
Vožnja po levi (na tleh oznake v katero smer poglej, ko prečkaš cesto 😉), drugačna pravila, naglasi, ki jih nisi vadila na Duolingu … in zmagovalno: umivalnik z dvema pipama – ena za mrzlo in ena za toplo vodo. Pa še smeti na ulici in kabli nad ulico, ki izgledajo, kot da bi jih nekdo nametal. - Preveč vsega za videti
Ok, sladek problem. 😉
Aja, saj res! Še 11. točka: Za vstop v Veliko Britanijo potrebuješ potni list in dovoljenje za vstop (ETA). Osebna izkaznica ni dovolj.
London je fantastičen. Ampak za prvo solo potovanje je bolj “hard mode” kot romantika.
Z družino smo bili v Londonu cel teden, videli smo res ogromno, sinova sta uživala. Vsi štirje smo se strinjali, da je to eno izmed boljših potovanj. Vseeno pa je bilo zanimivo vprašanje zadnji dan: »Mami, a si bomo naslednjič ogledali kakšno bolj razvito mesto?«


