Ne zato, ker bi bilo letalo neprimerno prevozno sredstvo zanje ali ker bi jim bilo na letalu še posebej neprijetno.
Res pa je, da je 300 potnikov za nekaj ur skoraj “privezanih” na svoje sedeže in to zna biti za vse malo naporno.
Na letalo smo šli prvič, ko je imel najstarejši sin 11 mesecev, nato še pri 14 mesecih, 17 mesecih, pri dveh letih, pri dveh in pol, pri skoraj 3… mlajši se je pridružil pri svojih skoraj dveh letih.
Iskreno? Spomnim se le enega resnega joka – zaradi nočne more sredi noči na čezoceanskem letu. Z izjemo tega moji otroci na letalu niso jokali. Niti spali niso kaj dosti — zaspali so šele po pristanku: v hotelski avli, restavraciji ali v avtu. Ampak na letalu? Ne.
Po mojih izkušnjah sta pomembni le dve stvari:
izenačevanje pritiska v ušesih
preganjanje dolgčasa
Pri pritisku je rešitev preprosta: otrok naj med vzletom in pristankom je ali pije. Super bodo prigrizki, ki jih ima rad, flaška, duda, dojenje… Vse deluje.
Dolgčas? Uf, ja 
Res sem komaj čakala, da mlajšemu postanejo zanimive risanke. In sem se kar načakala — skoraj tri leta je bil star, preden jih je gledal več kot 10 minut v kosu.
Kar se dolgčasa tiče, priporočam priprave že na letališču.
Otrok naj se tam čim več giba. Idealno je, da se malo utrudi (ne mi rečt, da niste že kdaj tekali po terminalu za malim človekom 
). Nekatera letališča imajo celo igralnice za otroke – jackpot.
Čeprav se lahko z otroki vkrcate med prvimi, se vkrcajte med zadnjimi.
Sedežni red je določen. Zakaj bi torej sedeli pol ure dlje (toliko približno traja vkrcavanje), če lahko otrok še malo teka, skače in porablja energijo?
Imejte s seboj nekaj novega.
Najbolj priročna je knjiga – po možnosti z zavihki, okenci, teksturami.
In lepo prosim: naj ne bo zvočna. Res ni treba, da 300 ljudi posluša tisto kravo, ki dela “muuuu”.
Če radi rišejo, priporočam barvice, pobarvank, nalepke…
Če so že malo večji:
– labirinti
– povezovanje pik (od pike do pike)
– iskanje razlik
– “I spy” (vidim nekaj, kar je modro, okroglo, leti…)
– kartice z živalmi, vozili, barvami
– majhne figurice ali avti, ki jih lahko razvrščajo po barvi, velikosti, hitrosti (po lastni logiki, seveda)
Za predšolske so top tudi:
– magnetne knjige
– nalepke za večkratno lepljenje
– mini zvezek z nalogami
– preproste družabne igre v potovalni verziji
– ali pa najboljša klasika: prazna plastenka z zamaškom (ne sprašujte, zakaj deluje, samo sprejmite).
Za vsakih 20 min planirajte eno dejavnost. Med 20-minutno dejavnost spadajo tudi prigrizki.
Na prvem letu se je moj 11-mesečnik zamotil tako, da je stal na sedežu, gledal nazaj in mahal potnikom. Ker potniki niso imeli boljšega dela, so mu mahali nazaj. In glej ga zlomka — let do Londona je res minil hitro.
Med pristankom so ga rahle turbulence in steklenička odlično uspavale.
Takrat bi bilo veliko bolj priročno, če bi bil zbujen.
Otroci na letalu torej niso problem, potrebo je le nekaj priprave.
svet po tvoje 