Kako na Islandiji nahraniti tri fante in ne bankrotirati?

Že dolgo smo si želeli ne le obiskati, ampak resno raziskati Islandijo. Potem pa smo naredili napako in preverili cene. Prenočišča draga. Rent-a-car drag. Hrana? No … v družini imamo tri osebe moškega spola, ki jedo kot kobilice na dopingu. Vsi, ki so Islandijo že obiskali, so nas prijazno svarili, da bomo za en teden potrebovali vsaj 6.000 evrov – in to brez luksuza, samo zato, da nihče ne umre od lakote.

Ko smo že skoraj sprejeli dejstvo, da bomo Islandijo občudovali zgolj prek Googla, smo naleteli na križarjenje. In nenadoma se je vse sestavilo. V trenutku nam je bilo jasno: to je to. Jemo na ladji. Spimo na ladji. Zabavamo se na ladji. Plavamo na ladji. Plešemo na ladji.
(No, če smo povsem natančni: plesala sem predvsem jaz, ampak sem se naplesala za vse štiri. Solidarnost.)

Itinerarij je bil super. En dan morja, en dan Škotske, spet en dan na morju, nato dva dni v Reykjavíku, en dan na severozahodnih polotokih (Ísafjörður), en dan v Akureyriju. Potem pa nazaj: morje, Škotska Kirkwall, morje in Hamburg. Veliko hrane in veliko ogledov. Ker smo na povprečen dan naredili 27.000 korakov, tudi če smo bili ves dan na križarki poleg tega pa nismo uporabljali dvigal, smo razširjen all inclusive resnično potrebovali.

Kot se za sever spodobi, je imelo vreme svoje načrte. Drugi dan Škotske smo zaradi slabega vremena izpustili, zato smo dobili še en dodaten dan na Islandiji v četrtem islandskem pristanišču, ki je dovolj veliko za križarke Seydisfjordur. Ker smo želeli še več Islandije, smo bili nad spremembo navdušeni.

Tako smo dobili veliko Islandije, manj logistike, nič kuhanja, nič pospravljanja in neskončno hrane. Za družino z visokim vnosom kalorij in nizko toleranco do islandskih cen – popolna kombinacija.

Skratka: Islandija, brez bankrota. In brez lakote.