Kjer je pica drugačna in kenguruji niso normalni
Ali se ti kdaj zgodi, da greš na vikend odklop s prijatelji ali prijateljicami, potem pa večino časa premišljuješ, kako zelo bi bilo to všeč tudi tvoji družini?
Na Majorko smo s puncami odletele iz Celovca v petek in se vrnile v ponedeljek. Letalske karte so stale 100 €, dodatnih 50 € smo plačale za prtljago, za tri polpenzione pa smešnih 100 €. Skupaj torej okoli 250 € h katerim je bilo treba prišteti še nekaj doplačil za oglede, malice in lokalni prevoz. Če ne bi organizirala jaz, bi rekla, da gre za nateg ali napako.
Majorko smo izbrale, ker sem bila prepričana, da to pa res ni družinska destinacija. Seveda se je izkazalo ravno nasprotno – tako zelo, da smo se dve leti kasneje tja odpravili še mi štirje. Klasična zgodba: najprej grem »samo malo pogledat«, potem pa se vrnem z otroki in precej bolj natančnim in dolgim seznamom stvari, ki jih moram še videti.
Prvo presenečenje na Majorki je zagotovo velikost letališča. Tudi brez oddane prtljage potrebuješ skoraj eno uro, da prideš do izhoda – pravi mini kardio izziv. Če imaš športno uro, si lahko kar ponosen na nabrane korake.
Pri obeh obiskih se mi je zdela velika prednost, da so hoteli jasno opredeljeni kot družinski ali pa namenjeni izključno odraslim. Obakrat sem bila z izbiro hotela zelo zadovoljna.
1. dan: sladoled v idilični Valldermossi in Port de Sóller z drugačno pico
Družinski hotel smo izbrali v Magalufu – presenetljivo dobra odločitev. Ulica je bila živahna, soba pa popolnoma tiha. Na recepciji so ponujali vse mogoče: od klasičnih animacij do piratskih večerij, čarovniških predstav in celo nastope s kačami. V bližini sta tudi vodni park in velika peščena plaža. Čudovitih peščenih plaž je na Majorki toliko, da je na Googlu celo članek Najlepših 30 plaž na Majorki.
Prvi dan smo se odpravili v Port de Sóller. Iz Palme tja vozi prikupen starinski vlak z lesenimi (in rahlo neudobnimi) sedeži. Ker smo to avanturo s puncami že prestale, smo se kot družina tja raje odpravili z avtom. Postanek za sladoled smo naredili v čudoviti Valldemossi, nato pa zaplavali v Port de Sóllerju. Tam smo morali nujno poskusiti tudi odlično pico, ki smo jo s puncami povsem po naključju našle med nenadnim nalivom – in ostala nam je v spominu po svoji enometrski dolžini. “Premagati” metrsko pico je bil seveda obvezni izziv za moje fante.
2. dan: kultura za alibi in razgledi za Instagram
Naslednji dan smo začeli z vzponom na grad Bellver. Klasična turistična poteza – najprej nekaj kulturnega, da imaš potem mirno vest za poležavanje na plaži. Do gradu smo se povzpeli peš, razgled je bil vreden vsake kaplje znoja. Vzponov na dopustih sploh ne iščemo, nekako nas najdejo sami. Nato smo peš raziskali Palmo – katedrala od zunaj, menjava straže, sladoled, tržnica, predvsem pa iskanje sence in vetra med ozkimi ulicami in visokimi zgradbami.
Popoldne smo nadaljevali pot proti rtu Cap de Formentor na skrajnem severu otoka. Pot so nam vsi odsvetovali zaradi prometnih zamaškov, v katerih avtomobili obtičijo v položaju brez izhoda. Na srečo je bil prometni režim že spremenjen. Avto smo pustili nižje, do vrha pa nas je zapeljal avtobus. Odlična rešitev – brez živcev, brez obračanja na milimetre in z dovolj energije še za postanek na plaži. Ker smo zagovorniki kopanja po 16. uri, smo dan zaključili s prijetnim namakanjem.
3. dan: jame, kenguruji in pobeg pred vročino
Tretji dan smo začeli z obiskom jame Drach. Najprej sem si mislila: kateri Slovenec gre prostovoljno v jamo na Majorki? A vročina naredi svoje in priznati moram, da so jame so noro lepe. Kapniki so tako kičasti, da skoraj delujejo neresnično, osvetlitev je estetsko skrita, na koncu ogleda pa se nahaja še podzemno jezero s koncertom glasbenikov v čolnih. Morda malenkost predolg, a vseeno poseben. Po želji se lahko zapelješ še s čolničkom ali pa se izogneš gneči in jamo zapustiš peš.
Popoldne smo obiskali safari v bližini. Ni ravno presežek, a za manjše otroke čisto spodobna izbira. Na koncu safarija smo obiskali še mini živalski vrt z igrali in možnostjo božanja živali. Največje zvezde obiska pa so bili brez dvoma albino kenguruji.
Za deževen dan smo imeli pripravljen back-up načrt – Palma Aquarium. Akvarij je pravi raj za vse, ki si želijo vsaj malo podvodne drame: ogromni rezervoarji z morskimi psi, tropske ribe, morske zvezde, dotikovalni bazenčki, kjer se lahko pretvarjaš, da si znanstvenik, in celo mini džungla s sladkovodnimi eksponati. Dežja na našem dopustu ni bilo, zato ni bilo niti akvarija.
Zadnji dan: klasika, ki vedno deluje
Prehitro je prišel zadnji dan. Izkoristili smo ga za skok v morje, branje knjige in ledeno kavo – sveto trojico vsakega dopusta. Majorka je super, blizu in poceni. Psst! … ne govori preveč naokrog.
