Nisem navdušena nad vsemi prestolnicami in velikimi mesti, ampak London s svojimi zelenimi parki in Temzo ima pri meni posebno mesto. Padla je odločitev, da si zanj tokrat res vzamemo cel teden časa – čeprav sem ga obiskala že petič. Načrt je bil ambiciozen: ogledati si čisto vse in upati, da me potem končno neha tako močno vabiti nazaj. (Zaenkrat ta načrt še ni dokazano učinkovit.)

Naš dopust se je začel odlično. Že pred vzletom nas je osebje Wizzaira pozitivno presenetilo in moja sinova povabilo, da se usedeta v pilotsko kabino.

Zaradi pomanjkanja delavcev smo oddano prtljago v Londonu čakali več kot eno uro in za las zamudili vlak. Naše vozovnice so bile tako neveljavne, zato smo morali kupiti nove. Še sreča, da je varnostnik vztrajal in nas ni spustil na vlak brez novih vozovnic, saj so štirje potniki, ki so sedeli v naši bližini, to kontrolo zaobšli in kasneje na vlaku plačali precej visoko kazen – 100€/osebo.

London je fanta presenetil. Pografitirane garažne trgovine, smeti na ulici, kabli med hišami pa kot da bi jih nekdo nametal…V hiši je sledil popolni zmagovalec Britancev: ločena pipa za toplo in za mrzlo vodo. Mislim, da je vse to prispevalo k vprašanju ob koncu potovanja:
»Mami, a gremo naslednjič v kakšno bolj razvito državo?«

Naš ogled smo začeli klasično z menjavo staže pred Buckinghamsko palačo. Tja smo se odpravili čez Hyde park, ki je zaradi suše izgledal precej podobno puščavi. Angleško zeleno travo je pošteno požgalo. Fanta tega nista opazila, saj sta bila vesela igral in številnih veveric v parku.

»Mami, a take telefonske govorilnice ste včasih dejansko uporabljali?!«
Fanta nista skrivala navdušenja nad ikoničnimi rdečimi govorilnicami in doubledeckerji na poti do Natural History Museum, kjer je kljub brezplačnemu vstopu treba rezervirati uro prihoda. Premikajočim se dinozavrom, okostju kitov, največjemu semenu na svetu in kukanju v laboratorije znanstvenikov je sledilo kosilo v libanonski restavraciji v bližini muzeja. Običajno jemo lokalno, ampak ob takšni izbiri restavracij z vsega sveta, kot je v Londonu, smo se tokrat fish and chipsu brez težkega srca odpovedali.

Drugi dan je bil popolnoma prilagojen fantoma. Začeli smo ga pred znamenito trgovino z igračami Hamleys, kjer za vsakodnevno odprtje pripravijo kratko predstavo. Veliko igrač je na voljo za preizkus, po trgovini hodijo čarovniki in zaposleni pihajo milne mehurčke. Ogledali smo si še številne Lego umetnine.

V bližini Trafalgar Square smo opazili prvega pouličnega umetnika, ki je imel namesto klobuka kar POS-terminal z nastavljenim zneskom prostovoljnega prispevka (2 funta). Takrat smo dokončno dojeli, da gotovina v Londonu praktično ne obstaja več.

Sledili so ogledi po načrtu: večnadstropna M&M’s trgovina, LEGO Store in kosilo v bližnji kitajski četrti, kjer smo izbrali »all you can eat« kitajsko restavracijo. Naprej smo se namesto s podzemno odpravili z Doubledeckerjem, kjer smo sedeli na zgornjih sedežih v prvi vrsti. Prevoz nad zemljo je veliko bolj zanimiv kot pod njo. Naš cilj je bil MI6, sedež britanske zunanje obveščevalne službe, ki še vedno trdno stoji, kljub temu da je v filmih o Jamesu Bondu utrpel kar nekaj eksplozivnih poškodb.

Pred vožnjo z London Eye nam je ostalo ravno prav časa za igrala pod ogromnim kolesom. Ko smo opazili, da vsako kabino pred vstopom potnikov temeljito pregledajo, smo se zavedali, kako zelo se angleži bojijo terorizma. To je vzrok, da je v Londonu tudi zelo malo košev za smeti, tiste redke stalno pregledujejo. Spoznali smo domačina, katerega služba je iskanje napačno postavljenih izdelkov v trgovinah, saj bi tak izdelek lahko skrival eksploziv. Vsaka vrečka kave med piškoti je torej potencialno sumljiva. Pustimo to, da po britanski logiki eksploziva v kavni vrečki ne bi skrili na polico s kavami, ampak na druge oddelke.

Velikansko kolo London Eye stoji na odlični lokaciji in ponuja razgled na Westminstrsko palačo. Sledil je premik do Tower Bridge, ki smo si ga ogledali tudi od znotraj. Med vzpenjanjem v enega od stolpov so predstavljene zanimivosti o gradnji, nato pa sledi prečkanje mostu po steklenih tleh nad cesto. Na drugi strani si lahko ogledate mehanizem za dvig mostu in se celo preizkusite v igri iz časov, ko so za dvig potrebovali še premog. Urnik dvigovanja mostu je javno objavljen in in en dvig smo ujeli v prihodnjih dneh.

V bližini smo si ogledali še notranjost vojaške ladje HMS Belfast, dan pa zaključili v Crystal Palace Park, kjer smo se sprehodili skozi labirint in občudovali kipe dinozavrov.

Ker imamo vsi radi naravo in tehniko, se je tretji dan začel z obiskom Science Museum, še enega izmed odličnih brezplačnih muzejev (seveda z obvezno rezervacijo). Nato smo ujeli dvig Tower Bridgea in si ogledali še Canary Wharf Roof Garden, ki je eden redkih ogledov v Londonu, ki se ne zapre že ob petih popoldan. Želeli smo si sicer ogledati Sky garden, ki je prav tako brezplačen, vendar so bile ure za vstop v času našega obiska Londona zapolnjene že veliko vnaprej.

Četrti dan je bil rezerviran za Greenwich. Ena od možnosti je vožnja z ladjico po Temzi, vendar smo se mi odločili za kopensko pot. Ogledali smo si National Maritime Museum, se povzpeli do Greenwich Observatory in nato z gondolo prečkali Temzo do O2 Arene.

Zadnji dan v Londonu nam je ostalo še ravno prav časa za ogled SEA LIFE London Aquarium in sprehod po parku v bližini naše nastanitve. Ponoči smo slišali oglašanje živali, stanovalci pa so nam povedali, da iz parka v mesto pogosto zaide tudi kakšna lisica. London očitno ni samo mesto rdečih avtobusov, ampak tudi precej pogumnih lisic.

V enem tednu smo videli ogromno – muzeje, parke, mostove, dinozavre, lisice in celo POS-terminal pri uličnih umetnikih. London nas je znova očaral s svojo mešanico sodobnega velemesta in kaosa. Čeprav je bil morda cilj tega potovanja, da me končno neha vabiti nazaj, imam občutek, da bom morala priti še vsaj šestič – čisto za vsak slučaj, da preverim, ali se je tista trava v Hyde Parku že obarvala nazaj na angleško zeleno.

PS: Za potovanje v London potrebujete potni list in dovoljenje za vstop ETA